Sem vedno mislil, da Špelci je lepo,
ko sva še mlada se imela rada.
Sem vedno mislil, da Špelca moja bo,
sijalo sonce bo nama toplo.
Kako srčno sem ljubil jo,
sonce je zašlo, srce je ranjeno
in žalostno je zdaj oko,
ljubezen kakor dan zgine v noč.
Sem vedno mislil, da Špelci je lepo,
ko sva še mlada se imela rada.
Sem vedno mislil, da Špelca moja bo,
sijalo sonce bo nama toplo.
Špelca zdaj je Špela, se vedno se smehlja,
drugega je vzela, a jaz jo rad imam.