Jutro me je zbudilo iz sanj.
Ti si ob meni še spala.
Gledal obraz sem, dobro poznan.
V soncu bila si zala.
Kar nehote v meni se je
misel boleča zbudila:
ko bom nekoč že star in zgaran,
mar me boš še ljubila?
Rad bi se postaral s teboj,
rad bi, da si ob meni.
Leta bodo zorala v obraz
ceste v barvah jeseni.
Rad bi se postaral s teboj
in ko čas bo mineval,
s teboj rad delil bi noči,
naj tvoj glas me budi!
Gledal sem te, zavedal sem se,
da sva oba zdaj še mlada.
Mar boš lahko, ko mine vse to,
še me imela rada?
Takrat pa si odprla oči,
v soncu se mi nasmejala,
nežen poljub bil poln je obljub.
Z njim si odgovor dala.