Zares prav dolgo sem iskal,
kje pravo bi dekle spoznal.
Kot da je zbran pri cvetu cvet,
vse polno lepih je deklet.
Meni všeč blondinke so
in črnolaske prav tako
pa reči je težko,
katera moja bo.
A meni všeč Primorke so
in Štajerke prav tako.
Pa Notranjke, pa Dolenjke, pa Prekmurke,
zdaj se pa odloč’. Le kako?
Kjer lepi je gorenjski svet,
spoznal sem svoj najlepši cvet.
V kotičku skritem je doma
ta, ki me ljubi iz srca.
Tam kjer visoke so gore
in bistre vode v dan hite,
kjer polno se cvetov bleste,
Gorenjka tam žive.
Kot sinje nebo očke plave ima,
ljubezen se v njih lesketa.
Ponosen odločen gorenjski korak
pove mi, da prava je ta.
Mežika mi, poje in vriska tudi vmes,
pa srečna je, kar se le da.
Tam dol pod gorami je sreča doma,
kjer srečna res bova oba.