Med vinogradi se včasih sliši znan napev,
pesem črička, ki večer ga prebudi.
Tu poslednjič, moje dekle, jokal in objel,
tebe ljubil in izgubil, kar sem imel.
Šelestijo kot nekoč še stare jablane,
v plesu vetra listi tiho se bleste.
Nad poljane najine mladosti pa gre spet
morje zvezd, ko vsi spomini se bude.
Srebrne poti sva nekoč
tu oba prehodila,
ko padla je temna noč
in naju pokrila.
Srebrne poti sva nekoč
tu v dvoje spoznala,
a najina pot je vedno povsod
le temo iskala.