Deklica zala mi je dejala: ”Pojdi, prijatelj, z menoj,
tja gor v višine, gorske strmine, tam kjer je mir in pokoj”.
Tamkaj večerno zarjo pozdravlja, s krikom zateglim skovir,
tam vse drugače sonce zahaja, kadar spusti se večer.
Naša Resevna starka pohlevna, ves zguban njen je obraz.
Vedno prijazno rada sprejema, vse, ki k njej pridejo v vas.
V njenem naročju tam na pobočju krije prelesnice broj.
Vse to razkriva priroda živa, pojdi prijatelj z menoj.
Tja gor na skalo, v kočico malo, naju peljala bo pot.
Tam v višini, gorski strmini, vsak si poišče svoj kot.
Tam pa Resevna starka pohlevna, lahko zakroži z roko,
nežno objame, poljub ti vzame, trudno zapre ti oko.