Gozdna pravljica
Ansambel KaravankeMesec v temni noči pluje čez nebo,
zvezde mu svetijo, z daleč ga gledajo.
V hiši sredi gozda joče deklica,
solze njenih oči so kot biseri.
Ljubezen je največja takrat, ko je hudo,
a sreča te obišče, spet je vse lepo.
Če ti srce utone v ljubezni ocean,
ne boj se te globine, saj ne bo zaman.
Daleč stran od doma fantovo srce
misliti mu ne da, bije zdaj za oba.
Želja je edina, da se vrne k njej,
dolgo čaka na to, da objel jo bo.
zvezde mu svetijo, z daleč ga gledajo.
V hiši sredi gozda joče deklica,
solze njenih oči so kot biseri.
Ljubezen je največja takrat, ko je hudo,
a sreča te obišče, spet je vse lepo.
Če ti srce utone v ljubezni ocean,
ne boj se te globine, saj ne bo zaman.
Daleč stran od doma fantovo srce
misliti mu ne da, bije zdaj za oba.
Želja je edina, da se vrne k njej,
dolgo čaka na to, da objel jo bo.