Domačija je imela vsaka večja čebelnjak,
pisana končnica štela za cekin je zlat.
Stari čebelar na vasi v mrak večera puha dim,
vračajo se lepi časi, zaživi spomin.
Panjske končnice, čar domišljije,
naš nam narisal nekoč je slikar.
Stare navade čopič odkrije,
jih ne pozabi nikdar.
Vrača se domov čebela, notri vroče sonce spat.
V panj svoj prileti vesela, v ta čebelji grad.
Da se ne bi izgubila, panj poslikan je prav vsak.
Na končnicah je idila ali vrag straši.