V stari kmečki domačiji,
kjer je dedek moj živel,
včasih vse noči veselo
se kolovrat je vrtel.
Danes glas njegov je utihnil,
zdaj ljudem le dom krasi,
a starejšim bo za vedno
lep spomin na tiste dni.
Ko prišla je mrzla zima,
so dekleta se z vasi,
zbrala vedno v drugi hiši,
prejo predle vse noči.
Zraven pa so pesem pele,
z njo so krajšale si čas,
pozno v noč pa z njo utihnil
še kolovrata je glas.
A vendar pozabljeno nikdar ne bo,
kako se kolovrat je noč za nočjo
predici razdajal, ki predla je lan,
konopljo in volno za rabo vsak dan.
Stoletja je dolgo povsod kraljeval
in revnim dekletom zaslužek dajal,
čeprav je že dolgo, ko zadnjič je pel,
pa v naših bo srcih za vedno živel.