V soju ob svečah smo zbrali se vsi,
uri v zvoniku naprej se mudi,
polnoč odbiti čimprej si želi,
da novo se leto rodi.
Staremu letu izteka se čas,
kmalu že novo prišlo bo med nas,
ura vsak čas bo odbila polnoč
in staro za vedno bo proč.
Din-don, din-don v zvoniku doni,
ura odbila je polnoči,
polni kozarci zvenijo glasno,
srečno, v novem letu smo.
Roka naj roko zdaj stisne toplo,
da v novem letu prav vsem bo lepo,
saj v srcih skritih je tisoč stvari,
a človek le dvoje želi.
Zdravje in mir to sta bisera dva,
zvesta naj bosta sopotnika,
blišč in bogastvo, kaj hitro zbledi,
če biserov ni med ljudmi.