Kjer viharji spijo, orel dom ima,
se planika bela nageljnu smehlja.
Zadnji sončni žarek se zgubil je v mrak.
Tam svoj mir si našel, je zastal korak.
Kjer viharji spijo, moje misli so,
jočem zdaj za tabo, prosim vse nebo,
naj se me usmili, da zaspim še jaz.
Moje je življenje zdaj en sam poraz.
Ljubil si goro in mene,
ljubil si hkrati obe.
Ona bila je močnejša,
vzela je tvoje srce.