Prve cvetove pomlad že prebuja,
med rožami roža si, hčerkica, ti.
Tvoje otroštvo vse bolj čas odmika,
da to je prehitro, meni se zdi.
Tisoč poti bo v tvojem življenju,
a pravo izbrati je vedno težko.
A stala ob strani ti vedno bo mami,
pri meni boš našla varno roko.
Ko boš od doma šla sanjam naproti,
sreča se naj smehlja na tvoji poti.
Dom pa ostal bo še tvoje zavetje,
tople ljubezni in miren pristan.