Nevestica presrečna se vsem smeji,
a meni smeh v žalosti onemi.
Družica sem in gledam srečo dveh,
ki dala sem jo, a zame je ne bo.
Njen ženin mlad je bil moj predragi fant,
a mnogo zmot prišlo nama je na pot,
saj vedel ni za naju dva nihče,
zato moram zdaj prikrivati solze.
Nocoj bo ples in ohcet bo vesela,
mlada dva se bosta zavrtela.
Morda z očmi se bova poiskala,
da živim v spominih, si priznala.
A jutri spet vsakdanje bo življenje
stran od sanj odneslo hrepenenje
in upanje za novo srečo vstalo
v nov bo dan le zame nasmejan.