Širna morja sem objadral,
obiskal že daljni svet,
krajšal hladne tam večere
v družbi zalih si deklet.
A minevala so leta
prazna, le iz pustih dni,
vse do tistega, ko prišla
v moje si življenje ti.
In zato se srečen vračam,
kamor vleče me srce,
med valovi in viharji,
kje je pot, najbolje ve.
Tam, kjer zdaj na mene čakaš,
jaz za vedno bom ostal,
ti ljubezen si mi dala,
ki sem jo povsod iskal.
Vonj svobode med modrino
še prijetno mi diši
in za mizo pri mornarjih
stol moj prazen zdaj stoji.
A na svetu ni zaklada,
za katerega bi šel
daleč stran od tebe, draga,
ker si vse, kar sem želel.