Delal je celo življenje trdo,
božal je vnuke z zgarano roko.
Skrbel za družino, vse jim je dal,
zvečer pa s strahovi se je srečeval.
Me cenijo sploh, se mi včasih zazdi,
da sam sem na svetu za vse te skrbi?
In kaj bo ko enkrat se zlomi telo?
Me kdo pogrešal, ko več me ne bo?
A ravno takrat je začutil, kako
se k njemu je vnukec privil toplo.
Veš, dedi, do sonca imam te jaz rad,
si mamici moji največji zaklad.
Besede stopile so staro srce
in roka je stisnila ženino dlan.
Imel je največ, kar lahko kdo ima!
Nikoli v življenju ne bo sam ostal.
In ravno takrat je začutil, kako
se k njemu je vnukec privil toplo.
Veš, dedi, do sonca imam te jaz rad,
si mamici moji največji zaklad.