France doma je na Gorenjskem,
a vendar ljubi plavi naš Jadran,
lepo zares je na Slovenskem,
je blizu s hribov do morja.
Na morje čoln si s sabo vzame,
da luštno bi se vozil sem ter tja,
ga dolga plovba vsa prevzame,
poznan mu je prav vsak pristan.
France naš zgodaj vsak dan vstaja,
da pelje nas po morju naokrog,
nalašč pritisne plin do kraja,
da hvalimo ga vsepovsod.
Pred drugimi se rad postavi,
še malo mar mu ni za drag bencin,
za vince dajemo prijat’lji,
da vsak se malo oddolži.
Mi smo hribovska mornarica,
izpod gorenjskih smo planin doma,
ko od doma plujemo,
barko dolgo vozimo.
Mi smo hribovska mornarica,
izpod gorenjskih smo planin doma,
v vsaki luki je naš dom,
a do doma dolga pot.
Ko zberemo možje se pravi,
po morju dolgo se vozarimo,
nobena stvar nas ne ustavi,
prav v vsaki luki tankamo.
Doma nas čakajo ženice,
kosilo spet se ohladilo bo,
a to nam nič ne gre na živce,
v daljave sinje plujemo.