Ko včeraj skupaj sva po mestu šla,
je spet nastala panika,
ker z njo izmenjal nekaj sem besed,
kot bi takrat se zrušil svet.
Potem si mi težila, da sem kriv,
a jaz sem le prijazen bil.
Medtem ko vidiš katastrofo v tem,
se to ne zdi mi sploh problem.
Zakaj, zakaj mi piješ kri, ker gledam naokrog?
Zakaj, zakaj težiš, da sem prevzet od njenih nog?
Zakaj, zakaj mi ne verjameš, da sem priden fant?
Zakaj, zakaj si misliš, da sem prevarant?
Je res, da dobro zgleda in da sva
nekoč bila prijatelja,
a danes jaz sem sto procentno tvoj,
zato se čisto nič ne boj.
Ne misli si, da kaj narobe je,
če kakšno še opazim kdaj.
Ne misli si, da osrečuje me
ta tvoj: »Zakaj, zakaj, zakaj?«