V navalu močne jeze
rekel sem, kar ne bi smel.
So šle besede iz mene,
z njimi sem te prizadel.
V tistem hipu nisem
slutil, da mi bo še žal,
saj bila si vedno človek,
ki se nam je vsem razdal.
Še vedno, moja draga,
trudim se za naju dva,
čeprav beseda grda
kdaj pa kdaj iz ust je šla.
Težko je res priznati,
da narobe sem ravnal,
brez ljubeče roke
jaz ljubiti ne bi znal.
Večkrat se spominjam vseh mojih napak,
ki storil sem v življenju jih tebi mnogokrat.
Rad bi ti priznal, da nisem prav ravnal,
ko besede izrečene nisem izbral.