Ugašal topel je večer,
že tisoč zvezd, tam nad vasjo
budilo v meni je nemir,
ko sem prijel te za roko.
Še čriček pesem je zapel.
Ubrano res in prelepo.
Pa sem čez rame te objel,
bilo pri srcu nama je toplo.
Čez polja že srebrna luč
razlivala je svoj odsev,
dobrave tihe nočni mir
do naju je takrat prišel.
Ko pa sem zopet te objel
in rekel, da te rad imam,
skrivaj poljubit te želel,
ostal na pol poti tedaj sem sam.
Saj polna luna bila je kriva,
da ti dekle me nisi poljubila.
Ta polna luna in zvezd sijaj
ugasnil plamen je in v mojem srcu maj.
Ta polna luna bila je kriva,
da ti dekle me nisi poljubila.
Ti polna luna in zvezd sijaj
pričarajta mi zopet maj nazaj.
Čez polja že srebrna luč
razlivala je svoj odsev,
dobrave tihe nočni mir
do naju je takrat prišel.
Ko pa sem zopet te objel
in mislil le na sladek greh,
preveč svetlo je tukaj, zdaj,
prebral v tvojih modrih sem očeh.