Sončni žarek prvi poljub
je pripel na nebo,
bil je dan enak, kot vsak drug,
ptice prepevale so.
Moja draga spala je še,
nisem sklonil se k njej,
da bi spet pokrižala me,
kot me je vedno poprej.
V črno jamo spustil sem se,
rov grozljiv se je zdel,
misel me prevzemala je:
»Sinka pa nisem objel!”
Prav tako zgodilo se je,
kot sem vedno se bal,
rov za mano zrušil se je,
v jami zasut sem ostal.
Rad videl bi sonce še kdaj,
rad videl bi modro nebo,
moje drage rožnat smehljaj,
mami segel v roko.
Pod zemljo tu temna je noč,
nikdar zvezda ne zagori.
Čaka sinko moj jokajoč,
očka ‘z jame več ni.