Preko rek na svetu širnem
mnogo raznih je mostov,
ki v življenju tem nemirnem
te pripeljejo domov.
Je pa most posebne vrste,
ki do sreče pelje te,
zidan je iz skale čvrste,
ji ljubezen reče se.
Ti zame si most do sreče,
si na svetu meni vse
in zato me k tebi vleče,
saj te ljubim še.
Ti meni si most do sreče
in to sama dobro veš,
tudi če kdo kaj poreče,
nočem, da ti greš.
Če mi kdo ta most poruši,
novega bom spet zgradil,
saj prirasel mi je k srcu,
z njim jaz srečo sem dobil.
In to srečo zdaj negujem,
sem v srce zaklenil jo,
saj je vse, kar potrebujem,
nihče mi je vzel ne bo.