Imel sem brate in sestre, po svetu so odšli,
zvabila jih tujina je in v njih nemirna kri.
Tam se pehajo za denar, ki sreče jim ne da,
saj tu, kjer so rodili se, ostal je del srca.
Težko še kdaj vodila pot jih bo prek naših trat,
ko enkrat cvetje oveni, ne vrne se pomlad.
Le jaz sem tu doma ostal, saj lepše ni nikjer,
bom zemljo kopal in oral, zapel si na večer.
Le jaz sem tu doma ostal, saj lepše ni nikjer,
bom zemljo kopal in oral, zapel si na večer.
Čeprav bolj skromno bom živel, mi srečno bo srce,
en rojstni kraj, en rodni dom na svetu je zame.