Zdomar s krošnjo je odšel na pot
iz naše Sodraž’ce po vaseh naokrog.
Sita, keble ter kuhalnice,
rajte in ribežne nosil je.
Zdomar s krošnjo je ves svet obral,
vse kraje je spoznal, vsem ljudem se smehljal.
Žlice, sklede, žehtar, valarje,
škaf, brente, mernike nosil je.
Glej, zdomar gre, glej, zdomar gre,
so zaklicali ljudje,
vsak nekaj le si kupil je.
Glej, zdomar gre, glej, zdomar gre,
so ga čakali smeje,
saj mnogo šal spet novih ve.
Zdomar suho robo je prodal,
domov se je podal, v žepih cvenk je cingljal.
V hišah je veselo spet bilo,
vsi z njim zapeli so pesmico.