Vsa cvetoča je takrat
zunaj že pomlad bila,
ko ustavil si korak,
nasmejan roko mi dal.
S tabo sem takrat odkrila
v gozdu skrivnih sto poti,
na stezici sredi jase
si poljub ukradel mi.
Vsak večer prišel si k meni,
mi odkril ljubezni svet,
zgodaj zjutraj si odhajal,
ko že delal se je svit.
Zadrhtelo prvikrat
mi srce je tisti dan,
prvič začutila sem,
da prelepa je pomlad.
Le zakaj sem te spoznala,
da srce me zdaj boli?
Sama hodim zdaj po gozdu,
puste prazne so poti.