Tam daleč za gorami nekje živi dekle.
Nisem jo še srečal, a vem, da čaka me.
Ko pade mrak na zemljo in zvezde se prižgo,
na okno se naslonim, v daljavo zre oko.
Z gora zapiha vetrič, ujame v krošnjah se,
prešerni smeh prinaša, glas lepe deklice.
Nekoč čez goro pojdem poiščem si dekle,
da dom ne bo več prazen, da sreča vrne se.