Vem, kje je najlepša dežela,
kjer pesmi najlepše pojo,
gozdovi prijazno šumljajo
in je najbolj sinje nebo.
Prelepa je tista dežela,
tja v mislih se vrača srce,
nikoli ne bom jo pozabil,
tam zibelka tekla mi je.
Jo skalne planine krasijo,
ki boža jih sonce z neba,
pozdrav valovi šumljajo,
valovi slovenskih voda.
Po hribih se cerkve blestijo,
domovi dobrote so to,
zvonovi prek polja donijo,
o božji ljubezni pojo.
Naj sreča bo tvoja družica,
Marija naj varuje te,
da lepa boš vedno kot roža
in dobra kot blago srce.