Vsak večer, ko mrak se spušča, orglice se oglase.
Izpod oljke na obali tiho prek valov zvene.
Spet igra naš stari ded bolj za zabavo, kratek čas,
da pričara davne sanje, ki budi jih nežni glas.
Le zaigrajte orglice,
na deklico me spomnite,
ki sem ji jaz nekoč igral,
ki sem srce ji dal.
Le zaigrajte orglice,
da se spomini prebude
na mlade dni, na srečni maj,
ki ga ne bo nazaj.
Vsak večer, ko mrak se spušča, spomnim se na tiste dni,
ko igral je pesmi nežne deklici izvoljeni.
V pesmi je prelil ljubezen do nezveste ljubice.
»Sam ostal je vse življenje,« tiho šepeta srce.