Ena lepa ndejla, Blegaš se budi,
s seuške, pa polanske, use kogor teši,
čez greben ja hitar stopš, al pa naokol
usak najbel zase ve , kej mu je tabol.
Sn palce naštimala, jih primem u roke,
u ruzak dala sn vodo, pa gojzarje gor na noge,
u outu prpelala z doline se gor vn
prej ga je oprala zdej od makedama j vos usran.
Leva desna hitar s gor, če prou na močkaš,
mal sigurn teži grieš če prepouhn ruzak maš,
prideš gor do koče, spodob se mal ustavt,
en žgajne pa ocverkuca, pa kejšnga prou lep pozdravt.
Jaa žiu, ja kej, ja kok si kej,
pozdravš človeka usakga,
ja kej pa teta aj kej bol
a pride kej naokol?
Tam u kotu j edn sedu
von se j s srca smeju,
de mu je na cajte proteza von metal,
Na klop sa ble harmonke
sma hitar ena zašpilal
tok ket mi to znama
sma biksal ga pa sral.
Če megle ni pa dobar vidš odličn je razgled,
na morje b vidu titanik, če se zaletu neb u led.
Zvečer zahod je res božansk, počak ga neč hitet.
če misleš doug u koč sedet, bo taka tema de nauš vidu jet.