Pod tvojim oknom zdaj stojim
in čakam, da mi luč prižgeš,
le tebe si močno želim,
veš, le po tebi hrepenim.
Pod tvojim oknom sem razlil
ljubezni svoje srčno bol.
Rad tvojo bi ljubezen pil
in svojo s tabo bi delil.
Zdaj le odpiraj, ljubica,
mi svoja rajska polkenca,
saj vidim, da že luč gori
in kmalu se prikažeš ti.
A prav potiho jih odpri,
da mamica se ne zbudi,
da varno skrijeva poljub,
ki poln želja bo in obljub.
Pod tvojim oknom zdaj stojim,
ko zvezde svetijo v noč
in prav potiho zadrhtim,
da ne odpreš mi, se bojim.