Vozim se po cesti, v grlu me skeli,
oj, kako sedaj bi špricer prijal mi.
Kozarec orošen, privid izpred oči,
po dolgi prašni cesti še šipa se rosi.
Pomislim na postanek, a dolga je še pot,
ko avto bom parkiral in vase zlil ga not.
Še malo bom trpel, morda celo drvel,
da primem v roko to slastno kapljico.
Daj špricer, špricer, špricer, daj špricer mi nalij,
to hladno rosno vince danes paše mi.
Daj špricer, špricer, špricer, požirek, dva al tri,
takoj ko te poplaknem, ti drugi že sledi.
Kozarček za kozarčkom, bo treba nehati,
a kaj, ko šank se polni, se več mi ne mudi.
Še kelnarca ga zvrne, ne more gledati,
kako lahko nekdo od žeje tak trpi.