Starček za goro
Ansambel Borisa KovačičaZa sivo goro, za majhno vasjo,
na koncu vasi siv starček živi.
Že dolgo živi, že dolgo je sam,
vsak dan je bolj siv, vsak dan je bolj sam.
Gre z velo roko čez sivo glavo,
skoz’ okno strmi na prazne poti.
Šel sinko drugam in ženke ni več,
po hčerko pa mlad je ženin prišel.
Gre z velo roko čez sivo glavo,
a misli, morda že kmalu bo čas,
že kmalu prišla bo žena s koso,
na grob za vasjo nikogar ne bo.
na koncu vasi siv starček živi.
Že dolgo živi, že dolgo je sam,
vsak dan je bolj siv, vsak dan je bolj sam.
Gre z velo roko čez sivo glavo,
skoz’ okno strmi na prazne poti.
Šel sinko drugam in ženke ni več,
po hčerko pa mlad je ženin prišel.
Gre z velo roko čez sivo glavo,
a misli, morda že kmalu bo čas,
že kmalu prišla bo žena s koso,
na grob za vasjo nikogar ne bo.