Izpod gore bo prišel čez polje
pob’č moj, vprašal bo za roko.
Že zvečer stopil bo k nam na dver,
pa glasno mam’c’ bo d’jal: »Mi daste hčer?«
Dečva ti, nič ne čak’, me ne bo,
z mam’co že, z očem bo bolj težko.
Če bi me oče tvoj v kamri ujel,
ne bi ti nikdar več pod oknom pel.
Izpod gore je prišel čez polje
pob’č moj, vprašal je za roko.
Še zvečer stopil je k nam na dver,
pa glasno mam’c je d’jal: »Mi daste hčer?«
»O, ja, ja!« rekli so mamica,
oča tud’ niso b’li nič hudi.
»Vsak bo spal, kot si bo sam postlal,«
za slovo oča nama rekli so.