Že kot majhen deček rad sem bil vesel,
tja sem vedno tekel, kjer je kdo zapel.
Ko prišel je godec še s harmoniko,
zdelo kot v nebesih se mi je lepo.
Radio poslušal sem od malih nog,
se ob vižah lepih zavrtel okrog.
Potlej muzikante svoje sem nabral,
da bi toplo srečo vsem ljudem dajal.
Pot muzikanta je lepa vse dni,
srečo deliti je treba z ljudmi.
Včasih pa tudi je polna gorja,
mnogo je v srcih očem prikritega.
Ko je stric zagodel nam na ohceti,
meni se je zdelo, da sem v pravljici.
Ko na veselici kdo je zaigral,
v množici očaran sem prevzet ostal.
Ko prinesel oče je še gramofon,
smo vrteli plošče noč in dan vsi.
Potlej muzikante svoje sem nabral,
da bi toplo srečo vsem ljudem dajal.