Nad dolino Hrastnice,
tam, kjer sveti je Andrej,
v resje skrit na hribu je,
tam prelepe so gore.
Noč v dolino smeje se,
kjer se vlačijo megle.
Vrh je s soncem obsijan,
tu je krasen dan.
Vsako leto pride dan,
ko se zbere družba ta.
Zaigrajo godci nam,
pesem pride do srca.
Tu veselje je doma,
moja je harmonika,
vriska, piska klarinet,
ves vesel je svet.
Ko nad Zmincem plešemo,
z veseljem v noč zavriskamo.
Na skrbi pozabimo,
odmeva pesem iz gore v goro.
Iz gorenjskih smo vasi,
slovenska v žilah teče kri.
Zdravja želimo ji,
živi Gorenjska naj še mnoge dni.