Kako lepo nam je bilo, ko doma živeli smo,
a potem se je zgodilo, saj še sam ne vem kako.
Ko me nevidna sila je potegnila v daljni svet,
sem zapustil dom in starše in na tuje šel živet’.
Mi mati je pisala pozabi tuji svet,
na cesto znano stopi domov se vrni spet.
Glej tukaj dom te čaka spomin na mlade dni
in oče dan za dnem le o tebi govori.
Ta tuji kraj zapustil bom, tu sreče nima svet,
tja v deželo našo malo se nazaj bom vrnil spet.
A lepših krajev ni nikjer, kot so v Sloveniji,
spet naj preko polj cvetočih vrisk veselo zadoni.