Mala zvezdica z neba
se spustila je na tla
v najino naročje.
Noč neskončno lepih sanj
mi dala je na dlan
najlepše darilo.
Njegov prvi jok,
njegov prvi vdih
sta prevzela me,
postal je moj navdih.
Dobrodošel, sinko moj!
To ti poje očka tvoj.
V naročju te držim,
nikdar te ne izpustim.
Očke nedolžne majcene
kar gledale so me
kot da me poznajo.
Čudež, ki sem ga prejel,
povsem me je prevzel
kot pomladno sonce.
Srečen kakor Bog
ga ne dam iz rok
in s ponosom vzklikam:
»To je moj otrok!«
Mala zvezdica z neba
svoj domek je našla
v najinem naročju.