Tam za gorami že sonce zahaja,
zadnjič ožarja mi modro nebo.
Slednjič pozdravlja te gorske vrhove,
kot bi jemalo z mano slovo.
Zadnje cvetlice so že ovenele,
travo rumeno zdaj veter suši.
Sliši se petje in zvonci zvonijo,
veselo živin’ca v dolino hiti.
Zbogom planine, te silne pečine,
težko, oh, težko slovo je od vas.
Čas nam mineva, se leta vrstijo,
vse se spreminja, v pozabo hiti.
Drage planine še vedno stojijo,
bodo ostale do konca vseh dni.