Sem fantič s Prlekije, kjer vince je doma.
Rad vriskam in rad pojem, sem vedrega srca.
Zvečer, ko sonce tone zame je pravi čas,
na moped hitro šinem pa hajdi k ljub’ci v vas.
Tujina me ne mika, doma sem rajši bos,
za avto ne vzdihujem, mi moped je dovolj.
Zadosti tu je dela in kruha belega,
v tujini ni veselja, ki dom ga lahko da.
Me dekle zapustila, pa kaj bi žaloval,
me z drugim goljufala, jaz drugo sem izbral.
Zvečer grem k njej pod okno, zato se veselim,
če mi bo sreča mila, pri njej se še naspim.