Cvetlica nerazvita
razstoča vrh planin,
ti zapuščena, skrita,
poganjaš sred’ pečin.
Ke doli te zaliva,
ko mu pač ti si mah,
cvetlica ljubezniva
pa jaz ti bom vrtnar.
Oj dete, dete malo,
ubogo dete ti,
sirota si ostala.
Kedo za te skrbi?
Pa če nikdo na svetu,
pod skrb jaz bom te vzel,
le rasti v lepem cvetu,
cvetu bom jaz vesel.
Za blagor ti goreče
bom prosil, angel moj.
Četudi tvoje sreče
delil ne bom s teboj.