Še nocoj mi, lunca mila,
razsvetljuj mi pot temno.
Z ljub’co bova se ločila,
grem od nje jemat’ slovo.
Zdrami, ljub’ca, se, oj, zdrami.
Vstani, če mi spavaš še.
Stisni z mehkimi rokami
še enkrat me na srce.
Daleč pojdem v kraje tuje,
znance pustil bom v svoj dom.
Tudi nate ne bom pozabil,
če zvestoba ostala bo.
Ko bridkosti srce poka,
solzi naj sledi slovo.
Naj se joče, če se hoče,
meni tudi je hudo.