Spomnim se tiste nedelje,
ko prvič igrali, peli v neki lepi smo vasi.
Večkrat me misel popelje
na pot proti varno skriti gozdni pravljični jasi.
Tam sva se vroče ljubila,
snovala načrte že za srečno skupno življenje,
vendar si vse pozabila,
zdaj drugi ti krajša čas, noči.
Jaz pa harmoniko sem nadel si znova na rame,
le z glasbo spominjam se tistih dni.
Vsaj te ljubezni nikoli mi nihče ne vzame,
ko v vseh melodijah z mano si ti.
Vedi, da pevec te čaka
vse dneve noči, povsod, na vseh korakih življenja.
Poje od zore do mraka
srca melodijo, le za te.