Žejen sem njene ljubezni,
kot vodice prazen vodnjak,
da bi njen ogenj pogasil,
gasilec bi moral postat’.
Žejen sem njenih poljubov,
kot polje ob suši dežja,
pil bi jih željno in nežno
iz kupic, ki nimajo dna.
Žeja po ljubezni najhujša žeja je,
pijačo to najslajšo izbere si srce.
Žeja po ljubezni močno še vedno me,
saj vem, napoj bo dalo mi dekle.
Rad bi bil njena oaza
in senca, ki v njej se hladi,
solza na sredi obraza
in sonce, ki jo posuši.
Rad bi bil roža rdeča,
iz njenega vrta okras
ali pa nagelj na oknu,
ki skriva za njim svoj obraz.