Zjutraj vse bolj v sobi brenči,
rad bi še spal, pa se nekdo smeje mi.
Znani glasovi iz sobe prihajajo,
prijatelji so tu, nekaj naklepajo.
Hitro povejo, kakšen je plan,
ves razigran si rečem: “To moj bo dan!”
Časa imam in deklic dosti poznam,
a brez glasbe jih osvojit ne znam.
Ker mi smo Žur-Žurerji in mi vemo, zakaj
so v bližini naši punce mlade, lepe, nasmejane kot nikjer.
In to je žur z Žurerji, ker mi vemo, zakaj
mladi in pa stari družbi naokoli delamo nemir.
Polno deklet, več spet in spet
in prav vse bi rade se družile.
Vsakdo ima nagledano svojo že,
čakamo le, da se pravi žur začne.