Sama spet sloniš ob oknu,
veter boža ti lase.
Svoj obraz nastavljaš soncu,
v tebi pa drhti srce.
Čakaš, da prišel bo pote
princ iz tvojih lepih sanj.
On pa priti še ne more,
čakaš ga vsak dan zaman.
Sama gledaš v daljavo,
veter ti le šepeta.
Pojdi na sprehod v naravo,
kjer je vsa skrivnost doma.
Na dobravi v sončnih žarkih
čaka te tvoj princ nekje,
da pa on zares je pravi,
kmalu ti srce pove.
Le veter ve za tvoje sanje,
le veter boža ti obraz.
V vetru je pričakovanje,
ko se ti ustavi čas.
Le veter ve za tvoje sanje,
v vetru je čaroben glas.
Ta glas odkriva ti spoznanje,
da tisti mladi princ sem jaz.