Govoril je, da najin bo ves svet in pol neba,
da z mano našel je kar dolgo je iskal.
Da srečen je, živi le samo za naju dva,
je rekel vedno kadar slovo je jemal.
Govoril je, da lepa sem, božal me po laseh,
koval mi rime je in na uho mi pel.
Da od vseh na svetu najbolj je sladek moj smeh,
povedal mi je vedno, ko k njej je odšel.
V objemu njenem vsako noč je rad zaspal
in prav počasi mi trgal je srce.
Poljube meni je in njej skrivaj dajal,
a vsak dan se pri njej prebujal je.
Govoril je naj malo samo počakam ga še,
da nič mu ni do nje, da kmalu bo z menoj,
da naj me ne boli, da zaman so moje solze,
a vedela sem, da nikdar ne bo le moj.