Nočem govoriti, besede so vse odšle,
čas je pozabiti, preden v srce prodre.
Grenko spoznanje, da bila sem le igrača ti
in bridko kesanje, verjeti v ljudi kot ti.
Odnesel si mi vse: Ljubezen, vero, upanje.
Podrl si mostove, da kdaj spet najdem te.
Pustil si eno sled – spomine si pustil.
Naenkrat si odšel, se kot v megli izgubil.
V naročje njej, v objemu ti vzdrhti,
kot včasih sem jaz, ko si me ljubil ti.
Kaj je s teboj, se morda še spomniš kdaj na me?
Mar isto zveni, ko zašepeta tvoje ime?
Pozabljeno bo vse, za kar živela sem nekoč.
Vse pride in vse gre, še ljubezen mora proč.
Pozabljeno bo vse, besede vse in vse solze.
Vse pride in vse gre, a ostane ranjeno srce.