Jaz ne nosim rož cvetočih, kar brez šopka dvorim ti;
nočem, da bi cvet govoril, česar sam ne upam si.
Jaz ne znam sladko lagati, sem pač tak, saj me poznaš,
veš, da moja je resnica slajša kakor vsaka laž.
Jaz ne pišem dolgih pesmi in ne zlagam zate rim;
ne zanima me ljubezen, ki poceni jo dobim.
Jaz ne zidam v oblakih lepih, pravljičnih gradov;
če sem všeč ti tak, kot sem, lahko vzameš me domov.
“Kdaj me bo pamet srečala” sprašujejo me vsi,
da, kakor druge, padla boš na rože in laži.
Ti goljufivim fantom hitro vse verjela boš,
jaz pa bom spet brez punce, ker ne nosim rož.