Tam sred’ vasi ob jezeru cerkev stoji,
k njej grem vsak dan, naš lepi kraj rada imam.
Ko zadnji žarki izginjajo na obzorju,
mati Marija čudežno v njih žari.
Pred njo stojim, s solzami v očeh rotim:
Santa Marija, usliši me ti,
vem, da za dobra dela še prepozno ni.
Santa Marija, vem, majhna sem še,
a prosim, naj cvet miru za svet se zdaj odpre.
Prižgem TV, nasilje le spremlja me
in vidim, da le redko kdo se smehlja.
Takrat mi solze same iz oči privrejo,
sploh tam otroci sanje sanjati smejo?
Prisluhi mi, zdaj pojem za vse ljudi.
Santa Marija, usliši me ti,
vem, da za dobra dela še prepozno ni.
Santa Marija, vem, majhna sem še,
a prosim, naj cvet miru za svet se zdaj odpre.
Santa Marija, čeprav sem otrok,
izpolni to prošnjo mi za srečo vseh ljudi.