Na vsak zakaj je zato in lov je odprt
na novo življenje in smrt.
Korak tlakuje v nebo sposojeno pot,
v istem akordu brez not.
Vsi odgovori
zapisani so tam nekje,
nekje visoko.
Ni trnja brez greha,
ni jutra brez smeha,
ni vzpona brez padca
in leta ni brez kril.
Ko vsak izpije,
kar si nalije,
je končno sklenjen krog.
Vsak sam v tišini besed poplačal račun
za zvok razglašenih bo strun.
Le kam vodila bo sled izbrisanih sanj,
v imenu nedolžnih iskanj?
Vsi odgovori
zapisani so tam nekje,
nekje visoko.
Ni smrti brez konca,
življenja brez sonca,
ni nič brez razloga
nekje zapisano.
V množici razlik
le čas je nem sodnik,
resnici v opomin.