Zlata obala blešči se ujeta v žarke,
krogla rdeča počasi tone v vodo.
Pristan v polsenci ziblje svoje barke,
jaz pa mislim le nate, kar konec me bo.
Hotela sem ti še reči:
»Zaljubljeno gledaš me.«
Hotela sem ti reči:
»Všeč mi je.«
Morje, hvala za pesem valov,
morje, hvala za tvoj blagoslov.
Morje, v srčku mi plamen gori,
morje, da, res je, priča si mi.
Med skalami tam so tiste skrivne potke,
v pesku pa najini bosih nog sledi.
Iz morja si nosil mi polže in bele školjke,
zdaj, ko odšel si, zdaj sanjam, vrti se mi.