Ti ne veš, da je moja pot
le korak pa za tabo,
pa se boš dotaknil drobnih rok.
Tisti dan bo lahko nebo
zlata mreža ovila
svoj sijaj kot mavrico.
Pred teboj moje ustnice bele
so zardele in zadišale v mrak.
Pred menoj, solza pričakovanja
in iskanja, smeh za oba.
Le s teboj rože spregovorijo,
oživijo, v meni prebujaš dan.
Le s teboj čutim to melodijo,
harmonijo, le s teboj.
Med teboj imenuje luč,
svetel čas iz otroštva,
ko si se za mano bos podil.
Zdaj srce nosi ta spomin
in zato sem odrasla,
ker si te močno želim.